nekateri pa bodo verjetno doživeli še kakšno spremembo pred preiskusom z učenci.
Štirje ste že poslali filmčke, nihče pa še ni nobenega komentiral. Tisti, ki imate čas, lahko že zdaj preberete članek, ki je bil objavljen 7. 1. 2007 v Nedelu, je pa zaželeno, da ga preberete vsi.
Vaš odziv na vsebino članka bom z veseljem prebral v komentarjih spodaj :)
Dober članek, ki ga je res vredno prebrati... Ti da kar misliti. Pa da kar tukaj povzamem nekaj mojih misli...
OdgovoriIzbrišiVčeraj sem učencem predstavila blog in sodelovalno delo z blogom je steklo. Učenci so bili nad delom z blogom navdušeni. Želijo si še veliko takšnih ur. Ugotovila sem, da večina učencev obvlada delo z računalnikom, nekateri tipkajo skoraj hitreje kot jaz, povedali so mi, da facebook majo tak vsi... 10 oziroma 11 stari otroci.
In potem se zamisliš, kam vse to vodi. Učenec, ki pri rednem pouku sodeluje le na pobudo, je tih in "neopažen", njegova pisava je pomanjkljiva, a pri računalniku pa je med glavnimi... Da o osebnih stikih ne govorim. Ko včasih poslušam pogovore teh otrok. Med seboj komunicirajo preko facebooka, skypa, na računalniku preživijo kar veliko časa... Kaj pa osebni stik? Kaj pa druženje in pogovori ob igrah na vaškem igrišču? Zakaj je tega vedno manj? Je to res primerno za osebni in socialni razvoj posameznika, teh otrok? In kot je povzel eden izmed blogerjev v članku, da blogi po njegovem nadomeščajo tradicionalno druženje ob kavi. Nič več osebnega stika, vsak si na internetu ustvari svojo virtualno podobo, za katero se skriva. Pa če je v realnosti tak ali ne. Bojim se, da to ne vodi ravno v pravo smer pri pristnih človeških stikih. Saj smo vendarle socialna bitja, ki rabimo druženje, pogovore ... Z resničnimi ljudmi, ne z nekimi namišljenimi podobami.
Pri tem bi še navedla izkušnjo znanke pri iskanju službe. Ko je na nekaj podjetij osebno nesla prošnje za delo. So jo nekateri čudno gledali in ji eni celo jasno povedali, kaj jim za vraga "teži", če pa oni želijo, da se vse pošilja preko interneta in da tudi oni komunicirajo s potencialnimi zaposlenimi preko elektronske pošte.
Bolj kot o tem razmišljam, bolj sem mnenja, da računalnik sodi v osnovno šolo le kot pripomoček pri iskanju inforamacij ipd. in ne kot vsakdanji način komuniciranja in dela. Ne podpiram načina, da bi učenci vse šolsko delo opravili s pomočjo računalnika, tudi npr. domačih nalog. Tako ali tako se nekateri že sedaj pri pisanju sploh ne potrudijo in jim pisava ni pomembna. Oprostite, ampak kako bo izgledal ročno izpolnjen obrazec ali kar koli ročno zapisanega, če bodo učenci navajeni le tipkanja?
Toliko v razmislek... Na to temo bi se še sicer dalo marsikaj prediskutirati, pa o tem mogoče drugič :)
Lep dan vsem!
Tudi sama se pridružujem mnenju gospe Andreje. Kje je druženje in oseben stik naših učencev? Menim, da je potrebno otroke, starše in seveda učitelje poučiti o pravilni uporabi računalnika, spletnih strani in različnih programov...saj se bojim, da bo na koncu računalnik tisti, ki bo "opravljal" z našim življenjem in ne mi z njim.
OdgovoriIzbrišiLep dan še naprej.
Zanimiv članek. Ob branju tega članka se mi je porodila ideja, da ne bi bilo mogoče slabo imeti šolskega spletnika, katerega bi urejali učenci. Pri uporabi računalnika je res treba najti pravo mejo. Pomembno je da stvari dobro načrtujemo
OdgovoriIzbriši